Vinarstvo Šibau
Rodbina Šibav je v osrčju Goriških brd, v idilični vasici Fojana, naseljena že od srednjega veka - dokumenti pričajo o letnici 1590. Vsaj zadnjih sedem generacij Šibavovih se je dokazano pečalo tudi z vinogradništvom in vinarstvom. Modrost o vinu in marljivem delu se je torej predajala iz roda v rod, prav tako tudi ljubezen do tega koščka zemlje, ki daje vinom svojstven pečat odličnosti, vinarjem pa vsakdanji kruh.
A če boste danes pred vinsko kletjo Šibau čakali vinarja, ga boste čakali zaman. Alfa in omega kleti je namreč Dušica Šibav, vinarka od pet do glave, ki nadzoruje celoten proces od pridelave grozdja do kletarjenja. Če je treba, še danes skoči na traktor in poprime tudi za težaška dela. Vselej dirigira pri škropljenju, prav tako pri obrezovanju trt in prikrajševanju mladik.
Na kmetiji Šibavovih se rojevajo vina z dušo, ker za Dušico vino ni le poklic, ampak način življenja. Diplomirana agronomka bedi nad 11 hektarji kmetije, od tega je 3,5 hektarja vinogradov, ki se razprostirajo na gričih ob robu idilične vasice Fojana - na idealnih, jugovzhodnih pobočjih z veliko sonca skozi vse leto in svežimi nočmi.
Pristno, z osebno noto pridelano vino, se rodi v vinogradu, kjer se delo večinoma opravi ročno - od obrezovanja pozimi, zelenih del spomladi in redčenja grozdja poleti do zaključne trgatve jeseni. Obremenitve trsov so nizke, primerne za posamezno sorto in starost. Šibavovi uporabljajo samo zrelo in zdravo grozdje, ki ga pridelajo naravi prijazno.
Od belih sort največ pozornosti posvečajo udomačenim lokalnim sortam - rebuli in sauvignonassu, nekoč vsem znanemu furlanskemu tokaju, po katerem so Šibavovi od nekdaj sloveli. Ob dobrih letinah, ko se vse poklopi, pridelajo tudi pikolit, ki ga pustijo, da se posuši na trti in pridobi žlahtno gnilobo. Pridelajo ga kot polsuho vino, ki je dober spremljevalec nežnih sladic. Od mednarodnih sort pa se neguje chardonnay, sivi pinot in merlot.
Vina se večinoma pridelujejo v posodah z nerjavnega jekla in čeprav bi jih lahko na prvo žogo okarakterizirali kot tipično sveža, ni povsem tako. Po krajši maceraciji, kar jim poudari okus in doda več telesa, vina namreč zorijo eno leto na finih drožeh, po stekleničenju pa še leto ali dve počivajo v kleti. K mineralnosti in strukturi vin pa svoje pridodajo tudi več kot 40 let stare trte.
Manjše skupine gostov so pri Šibavovih ob predhodni najavi dobrodošle skozi vse leto. Pozimi jih Dušica gosti ob romantičnem kaminu, v toplejših dneh pa se nepozabne degustacije dogajajo zunaj ob kamniti mizi pod češnjo ali orehom s prekrasnim razgledom na Dolomite, briške vasice in večno pobeljeni Kanin. V družbi najstarejše domače trte furlanskega tokaja, ki šteje več kot 80 pomladi, se vinske zgodbe nežne, a odločne vinarke razbohotijo v vsej svoji veličini.
www.sibauvino.si