Slovenski bivaki
Bivaki so objekti, ki predstavljajo osnovno človeško potrebo – zavetje. Ker pa se nahajajo v ekstremnem okolju visokogorja in so nenehno izpostavljeni vplivom naravnih sil – orkanskim sunkom vetra, radikalnim spremembam temperature, ogromnim količinam snega in mraza ter tudi sončni pripeki, se arhitekti in inženirji soočajo z velikimi izzivi ob njihovem načrtovanju in izvedbi. Le bivak, narejen iz izjemno odpornih materialov in s skrbno premišljeno obliko bo lahko kos rigoroznim razmeram in tako še dolga leta ohranjal svojo funkcijo – nuditi zatočišče planincem, turnim smučarjem, jamarjem in ljubiteljem narave. Predstavljamo vam pet estetsko najbolj zanimivih bivakov v naših gorah.
Bivak II na Jezerih
V 30-ih letih prejšnjega stoletja so člani Turistovskega kluba Skala postavili prva bivaka v slovenskih gorah – Bivak I v Veliki Dnini in Bivak II na Jezerih. Kljub uporabi preprostih materialov, ki so jih na lokacijo v osrčju Triglavskega narodnega parka znosili kar sami, je slednji svojemu namenu služil vse do leta 2015, ko je zaradi dotrajanosti novi dom našel ob Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Na njegovem mestu je zrasel novi, ki gradi na preverjenih tehničnih rešitvah svojega predhodnika iz leta 1936. Rekonstukcija Darka Bernika nudi zavetje šestim obiskovalcem, ki imajo na voljo skupna ležišča, klop, zložljivo mizo, priročno skladišče in celo dvojni USB-priključek za polnenje mobilnih telefonov.
Bivak ob Zasavski koči na Prehodavcih
Po prvi svetovni vojni je Italija začela graditi ogromen sistem alpskih utrdb, bunker pa je postavila tudi v naših krajih. Na njegovih temeljih je bil leta 1974 zgrajen bivak na Prehodavcih, ki zunaj poletne sezone daje zatočišče planincem in gornikom. Ker pa je med vremenskimi ujmami pozimi 2012 veter poškodoval strešno konstrukcijo, je bilo potrebno za ohranitev funkcije bivaka vse dotrajane dele nadomestiti. Obnove se je lotil arhitekturni biro Premica, ki je ustvaril objekt, skladnejši z gorsko naravo, narejen iz križno lepljenih lesenih plošč, ki so jih na nadmorsko višino 2.065 metrov pripeljali s helikopterjem in jih nato v dveh dneh sestavili. Čeprav gre za tehnološko nezahtevno in robustno strukturo, v divjo naravo visokogorja prinaša dotik modernosti.
Bivak pod Skuto
Projekt novega bivaka pod goro Skuta v Kamniških Alpah, ki zamenjuje 50 let stari objekt, so zasnovali študentje Univerze Harvard pod budnim očesom Roka Omana in Špele Videčnik iz podjetja OFIS arhitekti. Izmed dvanajstih konceptov inovativnega, a praktičnega zatočišča, ki zadovoljuje potrebe ekstremnega podnebja, so izbrali tistega, ki se najbolj približuje tradicionalni slovenski alpski arhitekturi. Bivak pod Skuto ima jekleno konstrukcijo in je bil zasnovan horizontalno v treh modulih; prvi je namenjen vstopu, shranjevanju opreme in pripravi hrane, medtem ko sta druga dva namenjena spanju in druženju. Interier narekuje skromnost, podrejeno funkciji nudenja nastanitve osmim planincem, ki bodo skozi velika okna lahko uživali v prelepih panoramskih pogledih na dolino Kamniške Bistrice.
Zimska soba na Kaninu
OFIS arhitekti so bili zadolženi tudi za zimsko sobo na Kaninu, ki je v svoji obliki, konstrukciji in v zasnovi drugačna od bivaka pod Skuto, saj so želeli preučiti različne zasnove in njihove odzive glede na ekstremne razmere v gorah. Kaninska soba ima vertikalno zasnovo, ki jo določajo trije podesti z vertikalno razporejenimi ležišči, orientiranimi proti čudovitemu razgledu na dolino Soče, Triglav in ob lepem vremenu tudi na morje. Lesen objekt, v celoti izveden iz donacij, gradijo križno lepljene lesene plošče, ki hkrati predstavljajo statično konstrukcijo, izolacijo, steno in tvorijo pohištvo v interierju. Zimska soba je na skalo postavljena tako, da ima kar najmanjšo površino v stiku s terenom, večinoma pa se konzolno preveša proti dolini. Transport objekta na lokacijo je bil izjemno težaven zaradi vremenskih razmer in nepričakovanih turbulenc, toda uspelo jim ga je postaviti v tretjem poskusu.
Bivak pod Grintovcem
V Kamniških Alpah na Velikih podih pod Grintovcem stoji bivak, ki je delo arhitekta Mihe Kajzelja. Pokončen temen objekt 2.080 metrov nad morjem je v neizraziti pokrajini zelo dobro opazen od daleč in zato deluje tudi kot orientacijska točka. Zasnovan je tako, da se skozi okna odpirajo pogledi na vse strani, zato je notranjost zračna in svetla. Oblikovana je v treh nadstropjih – zgornji dve služita kot prostor za počitek, v pritličju pa je bivalni prostor z jedilno mizo in z garderobo. Konstrukcija je sestavljena iz lahkih izolativnih aluminijastih panelov, ki so jih na lokacijo, kot pri drugih bivakih, pripeljali s pomočjo helikopterja.
Ava Tomlje