V želji ustvarili vrhunsko naravno vino za posebne trenutke, ki bo živo, bogato in kompleksno ter bo tako zadostilo tudi najbolj izbranim okusom, se je začela pisati najbolj butična vinska zgodba pri nas, ki sliši na ime Atimo.
Vino je že od nekdaj del naše kulture, česar se odlično zaveda Filip Koletnik, ki ga je strast do žlahtne kapljice vodila od tega, da je leta 2010 zasnoval svojo lastno znamko. Izbral je ime Atimo zaradi dveh razlogov; prvič, ker je anagram italijanske besedne zveze ti amo, ki izraža njegovo ljubezen do vina, in drugič, ker v istem jeziku attimo pomeni trenutek, saj Koletnik verjame, da čustveno vino lahko obogati vsak trenutek in obuja prelepe spomine. S tem se povsem sklada etiketa, ki krasi steklenice Atima. Gre za fascinantno črno-belo fotografijo priznanega umetnika Avgusta Bertholda, našega petega impresionista, ki uteleša čudovit trenutek, ujet v objektiv daljnega leta 1907.
Sprva se je Filip Koletnik kreiranja lotil povsem ljubiteljsko, šlo je za en samcat sod vina, ki ga je zasnoval zase, svoje prijatelje in za poslovne partnerje. Pri tem je sledil svoji filozofiji, da en grozd vsebuje vse, da iz njega nastane bogato vino, zato mu ni potrebno nič odvzeti in nič dodati; nastane, če mu zgolj daš čas. Tudi na proces, ko iz grozdja nastane vino, je želel kar najmanj vplivati, zato ga ni filtriral in ohranil kvasovke, zaradi katerih je vino motno, a hkrati živo. Tako je prvi letnik chardonnayja na račun svojega bogatega telesa, dolgega pookusa in kompleksnih vonjav osvojil zavidljivo drugo mesto na resnem ocenjevanju naravnih vin, kar je njegovega avtorja spodbudilo, da usmeri vso svojo energijo v razvoj zgodbe Atimo.
Ker so slovenska Brda protagonisti naravnih vin, ki jih delajo na star način brez kakršnekoli kemije, se je sprva odločil poigrati z avtohtonimi briškimi sortami, nakar pa je pred tremi leti v srcu hrvaške Istre, v majceni vasici Draguć, našel 40 let star vinograd malvazije, ki ga je tako navdušil, da je tam pričel pisati novo poglavje Atima. Temu sedaj sledi še en zanimiv projekt v Avstriji, kjer bo Koletnik raziskoval tamkajšnje avtohtone rizlinge, preden se bo vrnil v Goriška Brda za ustvarjanje z rebulo.
Kljub temu da je Atimo že od samega začetka butično vino, ki je zaradi uporabe le najboljših grozdov omejen na majhno proizvodnjo – celoten letnik ne obrodi več kot 3.000 steklenic – ga v veliki meri izvozijo v tujino, kjer ga najdemo v prvovrstnih, z Michellinovo zvezdico nagrajenih restavracijah, kjer znajo cenijo naravna vina. Izjemno očarani nad Atimom so na Japonskem, saj se odlično spaja z njihovo kulinariko, ki jo gradijo sveže sezonske sestavine, katerim kraljujejo dobrote morja. Njegovo kakovost so prepoznali tudi v dunajski dvojni Michellinki Steirereck, ki je uvrščena med 50 najboljših restavracij sveta, medtem ko pri nas Koletnikovo vino najdemo v gastronomskih kotičkih, kot so Restavracija JB, TaBar in Domačija Novak.
www.atimo-wines.com
