Land Rover je v prodajne salone zapeljal nadgrajeno različico legendarnega Defenderja, ki sliši na ime Octa. Je še bolj terenski, še bolj robusten, še zmogljivejši in še bolj pripravljen na izvencestne pustolovščine. Napram klasičnemu Defenderju je različica Octa za 28 milimetrov bolj dvignjena od tal, za 7 centimetrov ima tudi širše koloteke in zmore broditi po vodi globine do enega metra. Octa ima tudi predrugačen prednji del z večjimi odprtinami za zrak za hlajenje osemvaljnega motorja in še nekaj unikatnih samosvojih vizualnih detajlov. Na zadku tako izstopajo predvsem štiri oglate izpušne cevi, v notranjosti pa enodelni športni sedeži.
Od klasičnega Defenderja je model Octa tudi občutno dražji, cena zanj je namreč postavljena na okrog 200 tisoč evrov, z Octo pa Land Rover neposredno konkurira Mercedesu G z oznako 63 AMG.
Pod pokrovom motorja se skriva BMW-jev 4,4-litrski twin turbo motor s 635 konjskimi močmi, s čimer Defender Octa ni zgolj ultra zmogljiv voz za premagovanje terena, temveč tudi hiter, udoben in hkrati športen potovalnik na cesti, ki bo na svojo stran skušal zvabiti lastnike oziroma potencialne kupce novega razreda G 63 AMG, ki je z Octo dobil enakovrednega konkurenta. Pri uvozniku računajo, da bodo na letni ravni našli približno 10 kupcev za ultra prestižnega in zmogljivega Defenderja Octo.
Defender Octa je bil predstavljen v navdihujočem centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga. Fascinantna, 2.500 kvadratnih metrov velika zgradba, navdahnjena z načrti Hermana Potočnika za prvo geostacionarno vesoljsko postajo iz leta 1928, je umeščena v slikovito pokrajino občine Vitanje in izžareva sodobno arhitekturno estetiko, čiste linije in urbano paleto materialov. Defender uteleša duh vztrajnosti, vrhunske sposobnosti in doseganja nemogočega – lastnosti, ki se naravno ujemajo z misijo centra Noordung o inovacijah, raziskovanju in premikanjem meja prek vsega, kar poznamo. Lokacija je bila izbrana zaradi povezave, ki se kaže v skupnem iskanju izrednega: Defender osvaja najzahtevnejše terene na Zemlji, medtem ko center Noordung gleda onkraj, v prostranstva vesolja.
Ekskluzivni dogodek v Noordungu je predstavil popolno ujemanje avtomobilske odličnosti in inovacij v raziskovanju vesolja ob skrbno izbranih akterjih, ki so dodatno obogatili to edinstveno izkušnjo. Za kulinarično doživetje je poskrbel Marko Pavčnik, vrhunski kuharski mojster z Michelinovo zvezdico, ki ga vodi filozofija trajnosti, pri kateri uporablja lokalne in sezonske izdelke, pri čemer se naslanja na podporo lokalnih kmetov in pridelovalcev. Pavčnik je poznan po sodobni slovenski kuhinji, ki temelji na lokalnih, sezonskih izdelkih in divjih rastlinah. Tovrsten meni je pripravil tudi za tokratno druženje.
Vzdušje v Noordungu je dodatno obogatila Nina Grgurič Lestan, plesalka na svili. Moč ne pomeni togosti. Svila se, podobno kot Defender, prilagaja, ovija in postavlja ter prikazuje odpornost, izjemne sposobnosti in prilagodljivost. Trenutek kljubovanja gravitaciji pri plesu na svili je simbol Defenderjeve sposobnosti, da osvoji ekstremne terene, ter poudarja njegov nezaustavljivi duh in premagovanje ovir.
Na žalost modela Octa nismo mogli preizkusili, smo pa zato na posebej pripravljen terenski poligon, nikjer drugje kot v kamnolomu, zapeljali dizelsko gnane Defenderje. Z njimi smo imeli možnost zapeljati skozi različne izzive, med katerimi je bilo brodenje po približno 80 centimetrov globoki vodi. Dodobra smo testirali delovanje štirikolesnega pogona in porazdeljevanje navora na posamezno kolo, ko slednje izgubi oprijem na zahtevnih, globokih vdolbinah.
Preizkusili smo tudi, kako se avtomobil znajde pri vožnji z velikim bočnim nagibom, naj bi bil sposoben voziti pod 45-stopinjskim kotom, kateremu smo se nevarno približali tudi sami. Na terenu smo testirali tudi različne vozne programe in terenske asistente, med drugimi tako imenovan Hill Descent Control oziroma sistem za samodejno nadzorovan spust po klančini, pri čemer smo nastavili hitrost na maksimalno 5 km/h, avtomobil pa je po strmem klancu navzdol samodejno zaviral in nadzoroval hitrost, mi pa smo spust nadzorovali zgolj z upravljanjem smeri preko volana. Brez težav je Defender opravil s strmino tudi v obratni smeri, bodisi je bilo to z nizko hitrostjo, kjer je imel štirikolesni pogon več dela z iskanjem oprijema in s porazdeljevanjem navora na posamezno kolo, bodisi z večjo hitrostjo, pri čemer se je v klanec zapodil kot gams in je s terenom opravil kot za šalo, nekaj, kar zmorejo le redki avtomobili, oziroma le tisti pravi, kleni terenci.
