Intervju s Tino Božičnik, dr. med., začetnico Dr. Tina Protokol® za dojenčke
»Če bi le več staršev vedelo, kaj vse imamo v tej naši mali Sloveniji!«, so besede, ki jih po končanih terapijah najpogosteje izrečejo obiskovalci ambulante Zdravnice Tine, prve in edine zasebne pediatrične ambulante brez koncesije v Ljubljani. Tina Božičnik, dr. med., specialistka za nevro-vedenjske posebnosti in pediatrinja, akupunkturologinja in prejemnica več nagrad, se v svoji ambulanti posveča predvsem otrokom z atopijskim dermatitisom, z vedenjskimi izzivi ter s senzoričnimi težavami. Njen »sweet spot«, kot pravi sama, pa so dojenčki ter njen Dr. Tina Protokol®️, trenutno eden najbolj naprednih pristopov v zdravstveni oskrbi dojenčkov.
Kaj vas je navdihnilo, da ste postali pediatrinja? Ste že kot otrok sanjali o tem poklicu?
Medicino sem izbrala, ker sem imela idejo, da bom ozdravila vse neozdravljive bolezni (smeh). Rada pomagam. Medicina se mi je zdela kot kraljica med študiji na nek način. Tako posebna, konkretna, mistična v smislu, da se še veliko stvari odkriva in je še neznanega, po drugi strani pa humana, srčna. To me je privlačilo. Sem pa kolebala med študijem jezikov, medicine in igralstva. Tako, da sem se kar nekaj časa odločala. Pediatrija je bila na moji listi želja že zelo zgodaj, a zavedala sem se ogromne odgovornosti, ki jo prinaša delo z najmlajšimi, veliko dodatnih okoliščin, ki jih je treba upoštevati, pa tudi s tem povezanega stresa, zato sem se nekaj časa poigravala z mislijo na specializacijo iz radiologije ali ginekologije. Nekoč sem kot sobna zdravnica delala na ginekološkem oddelku in obravnavala mamico takoj po porodu, v istem prostoru pa je pediatrinja neonatologinja oskrbovala novorojenčka. V tistem trenutku me je delo neonatologinje tako pritegnilo, da sem spoznala, da moram po tej poti kljub vsem strahovom.
Vaša poklicna pot je precej raznolika. Kako ste se odločili za odprtje zasebne ambulante brez koncesije?
Ta odločitev ni bila lahka in za njo stoji mnogo odrekanja s strani moje celotne družine. Danes vem, da je bila to prava odločitev, saj se sedaj lahko veliko lažje posvetim svojim pacientom in tako tudi bistveno hitreje opažamo želene rezultate pri zdravljenju.
Kaj vam pomeni delo z otroki? Kaj je najlepši del vašega poklica?
Otroke obožujem. Njihovo preprostost, iznajdljivost, neposrednost in iskrivost v očeh. So zelo hvaležna bitjeca. Pred njimi je celo življenje in če lahko nekaj naredim, da spremenim njihovo življenje na bolje na otrokom in telesu prijazen način, potem je moj dan izpolnjen in srce polno.
Danes svetovno javnost buri predvsem vaš revolucionaren Dr. Tina Protokol®️ za dojenčke. Nam lahko zaupate kaj več o tem?
Dr. Tina Protokol®️ je program najzgodnejše preventivne intervencije. Gre za integrativen pristop, ki prepleta integrativno medicino in najsodobnejšo razvojnonevroznanost. Naj gre za refluks, nespečnost ali kolike, težave z refluksom ali dojenjem, atopijski dermatitis ali dojenčka z zmanjšanim mišičnim tonusom in suboptimalnim motoričnim razvojem. Dr. Tina Protokol®️ prinaša povsem novo razumevanje vzrokov za tovrstne težave in ponuja nov revolucionaren pogled, zakaj so lahko avtizem, ADHD, disleksija, motnje senzornega procesiranja povezane z zgoraj naštetimi težavami in/ali s suboptimalno vodenim razvojem v prvem letu življenja. Na vse omenjene lahko pomembno vplivamo, zmanjšamo simptomatiko in dvignemo kvaliteto življenja, s pomočjo Dr. Tina Protokola®️. Ni pa namenjen samo tem. Kot metoda zgodnje intervencije, kar pediatrija mrzlično išče že dolgo, tudi dojenčke brez težav podpre v karseda optimalen razvoj in s tem preventivno deluje na zmanjšano možnost pojava težav, ki so lahko posledica suboptimalnega razvoja.
Kaj pa je bila inspiracija za takšen protokol?
Že na fakulteti me je zanimala druga plat zgodbe – torej, kaj se skriva za postavljeno diagnozo in predvsem, kaj je mogoče še narediti za boljše počutje. Po svojih težavah s ščitnico sem znanje o celovitih rešitvah še dodatno začela poglabljati in ga aplicirati tudi na svoje paciente. Kmalu sem opazila vzporednice med njihovi stanji, ki so bila tako navdih za pristop, ki bi celovito naslavljal optimalen razvoj od prvega dne dalje in s tem ključno pripomogel k zmanjšanju pojava določenih težav tudi kasneje v življenju otroka.
Kdaj svetujete, da se starši oglasijo pri vas z dojenčkom?
Svetujem, da si mamice že v nosečnosti oglasijo na akupunkturi, ki se lahko izvaja skozi celotno nosečnost. Pomaga lahko tako pri zmanjšanju jutranje slabosti, utrujenosti, bolečinah v hrbtu, uravnavanju prebave, zgagi, izboljšanju razpoloženja… Od 37. tedna dalje delamo pripravo na porod ter pripravo na dojenje. Nato skupaj določimo en termin za prvi pregled okoli 7 do 14 dni po PDP, da lahko takoj začnemo delati naprej. Vsekakor pa v primeru kakršnihkoli težav staršem svetujem, da ne čakajo, saj dojenček sicer že naredi svoje kompenzacije in potem težko lovimo stvari za nazaj.
V čem je poleg vašega protokola, vaša ambulanta še edinstvena?
Zaradi izredno naprednih tehnologij in metod, ki jih uporabljamo v naši ambulanti, nas obiskujejo pacienti iz cele Evrope, ki iščejo individualen in na pacienta usmerjen način celovite obravnave. Med drugim tako izvajamo tudi Melillo metodo, ki se osredotoča na uravnoteženje delovanja možganskih polobel pri otrocih z nevrološkimi in razvojnimi težavami, kot so ADHD, avtizem, disleksija in druge motnje učenja. Poleg tega smo ena redkih v Sloveniji, ki snemamo najprej polni 19-kanalni EEG, torej posnetek možganov, na podlagi katerega se naredi QEEG analiza. Za slehernega otroka naredimo personalizirano analizo posnetka in računalniški protokol, po katerem otrok kasneje dobi nevrofeedback terapijo. To naredi strokovnjak, in ne računalnik, kot to lahko vidite pri nekaterih bolj komercialnih oblikah nevrofeedback treninga in terapij.
Ste mama, hkrati pa vodite lastno ambulanto. Kako usklajujete poklicno in družinsko življenje?
Vedno bom naprej mama. Ni bilo vedno lahko, tudi sama sem potrebovala nekaj časa, da sem prišla do tu, kjer sem, a danes se dobro zavedam, da je družina prva. V svojem delu (še vedno) neizmerno uživam in ponosna sem na vsak napredek, ki ga naredijo naši dragi pacienti. Zvečer, ko pa se vrnem domov iz ambulante, je čas samo za nas. Takrat skupaj pojemo, igramo klavir, pogledamo kakšen dober film ali kaj dobrega skuhamo. Naj priznam, sicer res nisem ljubiteljica kuhanja, a ker vem, kako pomembna je pravilna prehrana in podpora telesu od znotraj, večino obrokov za našo družino pripravim sama doma.
Ali je vaše lastno materinstvo spremenilo vaš pristop do pediatrije? Kaj ste se naučili iz izkušenj s svojim otrokom?
Vedno pravim, da vse, kar vem o pediatriji, me je naučila moja hčerka. Namreč prav zaradi nekaterih izzivov, s katerimi se je soočala v svojem zgodnjem razvoju, sem samoiniciativno začela iskati dodatne rešitve in se začela dodatno izobraževati. Želela sem namreč celovit pogled, ki sem ga košček po koščku sestavljala s funkcionalno medicino, z akupunkturo, z MNRI metodo, z Melillo metodo in nenazadnje, s svojo dr. Tina Baby metodo®️, z integrativnim pristopom, ki prepleta integrativno medicino in najsodobnejšo razvojno nevroznanost. Zagotovo pa je materinstvo še dodatno pripomoglo k sočutju, vztrajnosti – tistim dodatnim korakom, ki jih je vsaka mama pripravljena prehoditi za svojega otroka.
Kako se spopadate s situacijami, ko pride k vam mama v stiski? Kakšen nasvet bi dali staršem, ki se počutijo nemočne?
Vsaka mama je strokovnjakinja za svojega otroka. Ko me obišče mama v stiski, vem, da ji moram prisluhniti, saj je ona tista, ki najbolje pozna svojega otroka. S skupnimi močmi in z medsebojnim zaupanjem lahko premikamo gore! Zato mame, vedite, da niste same! Zaupajte svoji intuiciji, ker prav ve ste tiste, ki lahko najbolj pomagate svojemu otroku.
Kako skrbite za svoje zdravje in dobro počutje ob napornem urniku? Imate kakšen jutranji ritual ali sprostitveni obred?
Vajena sem zgodnjega vstajanja, še preden se zbudi moja družina. Zjutraj najraje spijem kavo v družbi moje psičke Mimi in v miru pogledam emaile kar v objemu domače dnevne sobe. Nato pa se odpravim proti ambulanti, kjer me že pričakujejo moja draga ekipa in prvi mali pacienti.
Danes je ogromno informacij o vzgoji in zdravju otrok na spletu. Kako naj starši prepoznajo verodostojne informacije?
V poplavi vplivnežev in vplivnic, ki delijo svoje nasvete po različnih socialnih omrežjih, je predvsem pomembno, da svojega otroka zaupate strokovnjaku. Vsaka mama je strokovnjakinja za svojega otroka in morda je to, kar svetuje za njenega otroka res najboljše, ni pa nujno, da je tudi za vašega. Zato vam polagam na srce, da vedno zaupajte le strokovnjaku.
Kaj bi si želeli, da bi se starši bolj zavedali pri vzgoji in skrbi za zdravje otrok?
Da bi jih razumeli in znali pogledati svet skozi njihove oči.
Kaj menite o porastu diagnosticiranja motenj, kot so ADHD, avtizem in senzorne motnje? So res vedno pogostejše ali jih le bolje prepoznamo?
Menim, da je res eno in drugo. Še vedno pa so zelo slabo prepoznane. Posebej disleksija. Dislektiki so velikokrat označeni za lene. Veliko premalo se ve in govori, posebej v vrstah pediatrov, o motnjah senzornega procesiranja, ki niso vezane na avtizem. Le-te se lahko kažejo že pri dojenčkih, in to ni faza. Dojenčki, ki ne spijo, ne marajo pasenja kravic ali vožnje v vozičku, ne gredo samo skozi faze. Za tem stoji veliko več.
Kdo ali kaj vas v življenju najbolj navdihuje?
Ljudje, ki so samozavestni, karizmatični in ki znajo ponosno stati sami za seboj. Ki so ustvarjalni, ki najdejo rešitve in ne izgovorov in ki kljub vsem preprekam sledijo svoji viziji in sanjam.
Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga kadarkoli prejeli?
Vse poti so prave, ne glede na to, kako jih drugi vidijo, samo zato, ker so tvoje in v danem trenutku izbiraš pot, ki se ti glede na izkušnje, znanje in počutje zdi najboljša. Danes ne moreš ocenjevati za nazaj. Ker danes si modrejši kot včeraj in se posledično hitro lahko obsodiš za nazaj.
Če bi lahko eno misel, ki vam je še posebej blizu, delili z vsemi starši, katera bi bila?
Moja življenjska filozofija je, da nič ni nemogoče. »Stay open for the possibility of something happening, rather than looking at the probabilty for it to happen«. Verjetno je nekdo tam zunaj, ki danes mora slišati te besede oziroma jih prebrati.
